Pedagoški proces najprej terja od učitelja/starša/mentorja ugotavljanje predznanja otroka oz. učenca, da lahko nato učni proces prilagodi nivoju njegovega znanja. Preko iger je najlažje ugotoviti, na kakšni stopnji je otrokovo kolesarsko znanje, od osnovnih spretnosti obvladovanja kolesa pa vse do uporabe sistematične rutine pri ključnih situacijah kolesarjenja, kot je na primer pričetek in konec vožnje, zavijanje itd..  S pomočjo iger v učnem procesu otroke tudi razbremenimo, saj se učenje kolesarskih veščin dogaja igrivo in nezavedno. Posebej pride to do izraza pred opravljanjem kolesarskega izpita, natančneje pred pred preizkusom na kolesarskem poligonu. Poligon za veliko otrok predstavlja zelo zahtevno nalogo in posledično stres. Zato je toliko bolj smiselno, da jim potrebne veščine posredujemo prav preko iger. Z njihovo pomočjo torej na zanimiv in vključujoč način razvijamo ključne kolesarske veščine pri otrocih.