Kadar otrok še ne zna voziti kolesa, se mu moramo posvetiti s posebej pripravljenim programom, vajami in igrami. Učenje vožnje kolesa ne sme predstavljati stresa, saj bomo lahko le tako postavili ustrezne temelje za pozitiven odnos otroka do kolesarjenja. Otroci, ne glede na starost, imajo različno razvite motorične sposobnosti in nivo kolesarskega predznanja, zato moramo tudi pri tistih, ki še ne znajo sami voziti kolesa, ugotoviti njihove sposobnosti. Temu nato tudi prilagodimo postopek učenja vožnje s kolesom.
Ne glede na nivo predznanja otroka oz. učenca moramo pred praktičnim učenjem vožnje s kolesom poskrbeti za ustrezne osnovne pogoje. Mednje spadajo: izbira ustrezne velikosti kolesa, tehnična brezhibnost kolesa, ustrezna zaščitna oprema za otroka, ustrezno okolje izvajanja učenja in predstavitev osnov delovanja kolesa otroku.
Najprej moramo seveda poskrbeti za ustrezno otroško kolo, ki bo prave velikosti glede na telesne mer (predvsem višino) otroka. V tretjem poglavju interaktivnega delovnega zvezka imate nasvete, kako veliko kolo izbrati glede na starost oz. višino otroka (povezava). Otrok naj bo pri izbiri kolesa zraven, da ga lahko takoj pomeri in se s kolesom »spoprijatelji«. Kolo je ustrezne velikosti, kadar spustimo sedež do konca in lahko otrok ob sedenju na sedežu z obema stopaloma v celoti doseže tla oz. podlago. Ni dovolj, če se otrok lahko dotakne tal samo s prsti, saj se v tem primeru pri učenju, sploh v trenutkih negotovosti, ne bo počutil dovolj varnega. Ko ima otrok kolo ustrezne velikosti,
moramo preveriti oz. zagotoviti njegovo tehnično brezhibnost. Skupaj z otrokom lahko opravimo pregled kolesa po M-metodi (v interaktivnem delovnem zvezku v tretjem poglavju). Ko smo prepričani, da je kolo tehnično brezhibno in varno, moramo za varno kolesarjenje opremiti še otroka. Vsak otrok do 18. leta mora v Sloveniji po zakonu nositi čelado. Več o pravilnem načinu namestitve čelade najdete v drugem poglavju interaktivnega delovnega zvezka. Poleg čelade lahko za večjo varnost otroka poskrbite tudi z dodatnimi ščitniki za komolce in kolena. Varnost otroka ob učenju vožnje kolesa moramo zagotoviti tudi z ustrezno izbiro okolja učenja. Pri tem moramo biti pozorni, da gre za dovolj veliko površino (primerna so igrišča za košarko, nogomet, razni parki, itd.) z ustrezno ravno podlago (asfalt, tartan in druge umetne mase, itd.), ki omogoča otroku nemoteno učenje vožnje. V primeru, da podlaga ni ravna, se bo otrok težje naučil loviti in ohranjati ravnotežje na kolesu (travna površina, makadam, večje kamenje itd.). Zelo pomembno je tudi, da smo pri izbiri okolja pozorni, da ne bomo motili drugih oz. da drugi ne bodo motili nas. Tako smo se počasi prebili do zadnje točke osnovnih pogojev. Preden dejansko pričnemo z praktičnim učenjem na kolesu, moramo otroku predstaviti še osnovno delovanje kolesa. Otroku najprej predstavimo vse sestavne dele kolesa, nato mu razložimo delovanje najpomembnejših delov. Pričnemo z zvončkom, nadaljujemo s krmilom, s tem kaj se zgodi, ko pritisnemo na različni zavori, kaj se zgodi, ko pritisnemo na pedala, kako je gonilka z verigo povezana z zadnjim kolesom, da so pnevmatike pod ustreznim pritiskom itd..
Potem ko smo zadostili osnovnim pogojem, se lahko lotimo praktičnega učenja vožnje kolesa. Kot smo že omenili, moramo ugotoviti, na kakšnem nivoju je otrokovo predznanje. Bistvena razlika je namreč, ali je otrok predhodno že uporabljal poganjalček, vozil kolo z pomožnimi kolesi, vozil tricikel, štirikolesno kolo ali pa še sploh ni imel stika s podobnimi prevoznimi sredstvi. Poglejmo si različne scenarije in kako v njih postopati.